V naravi okužuje samo
rastlinske vrste iz rodu Hordeum.
Bolezenska znamenja
Gliva lahko okužuje liste,
stebla in zrnje. Največ škode povzroči na starejših listih.
Poznamo dva tipa
bolezenskih znakov, navadne pege in mrežaste pege. Zaradi tega glivo
pozročiteljico razvrščamo v dve formi (maculata in teres).
Prvi simptomi v obliki
manjših temnorjavih podolgovatih ali eliptičnih peg se najprej pojavijo na
vzniklih rastlinicah. Navadno najdemo pege v bližini konic listov. Pege so lahko
posamezne, bolj pogosto pa se združujejo med seboj. Na pegah se oblikujejo
vzdolžne in prečne temne črte, kar jim da mrežast videz. Na površini peg se
oblikujejo večcelični nespolni trosi (konidiji), ki širijo okužbo. Med klasenjem
gliva dospe na plevice. Okužene plevice ne morejo opravljati svoje naloge, zrna
se slabo polnijo in so zgrbančena. Na bazah zrn lahko opazimo nejasne rjave
pegice.
Če je ječmen okužen z drugo
formo glive, se na listih in listnih nožnicah pojavijo temnorjave eliptične ali
vretenaste pege (velikosti 3x6 mm) obkrožene s klorotičnim robom različne
širine. Pri nekaterih sortah je ta klorotičen prstan lahko zelo ozek ali pa ga
sploh ni. V teh primerih lahko bolezenske znake pomešamo s tistimi, ki jih
povzroča gliva Cochliobolus sativus (žitna helmintosporiozna pegavost).
Slednje doslej v Sloveniji še nismo zanesljivo ugotovili.
Razvojni krog
Gliva prezimi v obliki
micelija na zrnju, ostankih okuženih rastlin ali kot spolno trosišče
(psevdotecij) v okuženih ostankih ječmena. Med hladnim (10 - 15 °C) in vlažnim
vremenom se na okuženih ostankih oblikujejo spore; dozdaj še ni znano ali so za
primarno okužbo pomembnejše spolne spore (askospore) ali nespolne (konidiji). Z vetrom le-te dospejo na
zdrave rastline. Na obolelih rastlinah se oblikujejo novi večcelični konidiji,
ki izvršijo sekundarne okužbe. Med klasenjem gliva prispe tudi na plevice. Za
sporulacijo je pomembna visoka zračna vlaga (blizu 100 %). Širjenje bolezni
pospešuje hladno in vlažno vreme.
Varstvo
razkuževanje semena
kolobar; setev odpornih sort
uporaba foliarnih fungicidov
povečana vrstna in
medvrstna setvena razdalja.
Besedilo:
Franci Celar
New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin